SMUČANJE NA BLEDU

Že leta 1943 je Rudolf Badjura v Zimskem vodniku Slovenije zapisal:
» Bled je slovenski St. Moritz, kjer najdejo zimski športniki vseh vrst najobilnejšo zabavo, preskrbljeno je za vse panoge zimskih športov.«
Pred drugo svetovno vojno je smučarska dejavnost potekala v glavnem v okviru društva Sokol. V tem obdobju so bili dobro razviti teki, skoki in nordijska kombinacija. V Veliki Zaki sta bili zgrajeni dve skakalnici, ena od teh je bila Hansenova. Na teh skakalnicah so bili postavljeni državni rekordi s skoki, dolgimi okrog 30 m pred kasnejšimi znanimi dogodki v Bohinju in Planici.

Po drugi svetovni vojni so smučarski zanesenjaki pod vodstvom Matka Ulčarja nadaljevali z delom in z delom leta 1949 so ustanovili fiskulturno društvo. Delovalo je dve leti in prešlo leta 1951 v TVD Partizan, ki je imel tekaško in alpsko sekcijo. V sezoni 1951–52 so organizirali alpske tečaje. V tem obdobju so bili vidni smučarji Jože Švigelj, Poldka Pernuš – Švigelj in Saša Molnar.

Za Ulčarjem je prevzel vodstvo Boris Bem in v sezoni 1953–54 so ustanovili skakalno sekcijo, kjer sta bila zelo aktivna Andrej Vidic in Lojz Potočnik. Na Rečici na Gorički so zgradili 35 m skakalnico in tako smo imeli kar veliko izjemnih skakalcev:
- Vovk Mirko in Ulčar Jože; člana B ekipa državne reprezentance,
- Mandelc Franc – Mandi; član A ekipe,
- Jemc Božo – stalni član A reprezentance in udeleženec olimpijskih iger v Insbrucku 1964,
- Piber Ivan – državni mladinski prvak v tekih.

Alpsko smučanje je bilo po vojni organizirano v SK Gozdar v okviru Gozdnega gospodarstva Bled. Kmalu so se alpski smučarji združili v sekcijo pri TVD Partizanu.

Leta 1954 je bil na Komni prvi tečaj v Sloveniji, kjer je bila prvič prikazana nova smučarska tehnika z nasprotno ramo. V povojnem obdobju je Bledu dal neizbrisen pečat Albin Završnik (1908 – 1989), ki je kot športni pedagog in učitelj zapisal:
»Smučanje je lep šport, ki ga lahko gojimo skoraj vse življenje.«
Osnovni koncept g. Albina Završnika je bil v tem, da naj se vsi osnovnošolski otroci naučijo smučanja. V ta namen je že takrat organiziral brezplačno izposojevalnico smuči in pouk telesne vzgoje na šolah organiziral tako, da je potekal po zimskem urniku, kjer je združeval posamezne ure za športne dneve. Za vse izjemno požrtvovalno delo z mladimi je leta 1983 prejel Žagarjevo nagrado.

Leta 1961 prevzamejo alpsko smučarsko sekcijo:
- Mulej Stanko – predsednik,
- Ogris Kristl – pomočnik,
- Vodnjov Slavko – glavni trener.
V tem obdobju so bili tečaji na Straži, Voglu in Lipanci, klub pa je kupil tudi prvo lastno mini vlečnico.

Dosežki v tem obdobju:
1. mesto: Potočnik Jure – republiški prvak leta 1968 (mlajši mladinci),
2. mesto: Željan Tone – državno prvenstvo Mavrovo, 1970 (starejši mladinci),
2. mesto: Željan Tone – državno prvenstvo Mavrovo, 1970 (starejši mladinci),
3. mesto: Fon Boža – republiško prvenstvo Golte (mlajše mladinke).

Leta 1973 je bil ustanovljen samostojni Smučarski klub Bled. Prvi predsednik je postal Kristl Ogris, nato Anton Ažman in Vinko Golc. V tem obdobju je postal tehnični vodja Andrej Klinar, ki je to funkcijo opravljal 25 let. Enako velja tudi za tajnika Grega Potočnika. Klubsko delo smo organizirali delno profesionalno. Pridobili smo profesionalna trenerja Janeza Šolarja in Mojmirja Faganela. Z izgradnjo smučarskega centra Zatrnik smo pridobili tako imenovano domače smučišče, kjer smo letno organizirali tudi do 25 tekmovanj. Nepozabni so bili smuki za pionirje, kjer so mladi tekmovalci prvič nadeli smučarske čelade in uživali v hitrosti. V tem obdobju smo organizirali tudi 6 tekmovanj za evropski pokal v slalomu na Zatrniku. Imeli smo celo plejado odličnih tekmovalcev, ki so nastopali v državnih reprezentancah.

Andrej Klinar
 

SMUČARSKI KLUB BLED-obdobje

1982 –1994

Ko govorimo o delu in uspehih SMUČARSKEGA KLUBA BLED /alpske discipline/ za obdobje 1982 – 1994, ko sem kot predsednik kluba vodil omenjeni klub, lahko govorim tako o organizacijskih kot športnih uspehih alpskega smučarskega športa na Bledu in okolici.

Pravi razvoj organiziranega smučarskega tekmovalnega športa sega že v 60-ta leta, ko so v klub pristopili bivši tekmovalci – reprezentanti in s pomočjo ljubiteljev tega športa na Bledu občutno pripomogli k razvoju alpskega tekmovalnega športa v Sloveniji in takratni Jugoslaviji. Naj omenim samo nekatere: Stanko Mulej, Kristl Ogris, Slavko Vodnov, Grega Potočnik, Franc Šmit, Marjan Sitar , Andrej Klinar, Peter Lakota, Fric Detiček, Janez Kokalj, Janez Globevnik, Jože Žemva, Stanko Kobilica in še mnogo drugih ljubiteljev tega športa.

Pravi smučarski »razcvet« je v obdobju 1970 – 1980 tako kot cela Slovenija doživel tudi naš klub.
Največji uspehi Bojana Križaja in ostalih reprezentantov na največjih tekmovanjih so pripeljali športne delavce, predvsem pa mladino do prave evforije po znanju in tekmovanju v alpskem smučanju.
Lahko rečem, da je bil naš klub dobro organiziran, tako na strokovnem kot tudi tekmovalnem področju.Tako je bil klub sposoben prevzemati tudi največja mednarodna tekmovanja FIS kot tudi najpomembnejša domača tekmovanja. V eni sami sezoni je bilo organiziranih tudi več kot 40 tekmovanj za različne kategorije tekmovalcev na smučiščih Zatrnika, Koble in Pokljuke. Ekipa za izvedbo tekmovanj si je tako pridobila zaupanje s strani SZ Slovenije, ki ji je zaupala tudi odgovorne naloge pri izpeljavi zimskih olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984./ Klinar Andrej, Grega Potočnik, Kristl Ogris, Stanko Kobilica, Jože Žemva/.

Vzdušje v klubu je bilo resnično »klubaško«, prijateljsko, saj je bilo organiziranih še vrsto različnih prireditev – od tombol, veselic, iger na srečo do vsakoletnega družabnega srečanja v Krmi.Ves izkupiček od organizacije prireditev je bil namenjen izključno v razvoj mladih smučarjev. Starši na tak način niso bili finančno obremenjeni.
V obdobju 1982 do 1985 so bili v klub SK Bled združene vse smučarske panoge; teki, skoki, nordijska kombinacija in alpsko smučanje. Tako je bil SK BLED v tem obdobju med največjimi smučarskimi klubi v takratni Jugoslaviji.

Po olimpijskih igrah v Sarajevu, se je klub ponovno razdelil na alpske in klasične discipline.
Na olimpiadi v Sarajevu so bili aktivni Tomaž Jemc, Drago Vidic, Kaštrun in Franc Ambrožič kot trener nordijske kombinacije.
Delo z mladimi smučarji je potekalo pod strokovnim vodstvom Andreja Klinarja, profesionalnega trenerja Mojmirja Faganela in vrste drugih trenerjev.

Rezultati mladih smučarjev so se pričeli kazati že v 70-tih letih.Po letu 1981 naši mladi tekmovalci pričnejo posegati po kolajnah tudi na največjih mednarodnih tekmovanjih in državnih prvenstvih. /Lengris 1985 – prva kolajna iz mednarodnih tekmovanj – G. Kraigher/
Janez Slivnik in Aleš Piber postaneta v naslednjih letih zmagovalca največjega tekmovanja v alpskem smučanju za otroške kategorije – trofeje Topolino.Vrsta mladih smučarjev osvaja tudi državna prvenstva in druga odlična mesta na mnogih tekmovanjih doma in v tujini.

Iz te generacije se tako pojavijo in zasedejo mesta reprezentanov še Špela Pretnar, Jernej Koblar, Erika Kobilica, Matjaž Stare, Lidija Bijol, Janez Poklukar in še 8 do 10 tekmovalcev, ki so imeli pravico startati na republiških tekmovanjih.

V drugi polovici 80-tih let naši mladi smučarji tako uspešno tekmujejo tudi na največjih tekmovanjih doma in v tujini. Z izjemnimi rezultati pa se pojavita predvsem Špela Pretnar – 4-kratna udeleženka olimpijskih iger in ena najuspešnejših slovenskih smučark ter Jernej Koblar, dolgoletni reprezentant v hitrih disciplinah, večkratni državni prvak in udeleženec mnogih tekmovanj v svetovnem pokalu in drugih tekmovanjih nižjega ranga.
Odlični rezultati tudi ostalih tekmovalcev v klubu, SK Bled v sezoni 1991/92 pripelje na 4 mesto izmed 36- tih klubov v Sloveniji/Branik, Alpetur, Olimpija, SK Bled…/

V sezoni 1992/93 članska vrsta prvič osvoji državno ekipno prvenstvo za moške.

Ob koncu tega sporočila bi se še enkrat rad zahvalil vsem takratnim smučarskim delavcem in tekmovalcem za odlično sodelovanje in prijateljevanje, ki dajejo rezultate tudi današnjim organizatorjem in tekmovalcem SMUČARSKEGA KLUBA BLED.
 

Ciril KRAIGHER
Predsednik SK BLED 1982 - 1994
 

Smučarski klub Bled je v tekmovlani sezoni 2001/2002 dosegel v pogledu skupnih rezultatov v Sloveniji svoj največji uspeh. Dosegel drugo mesto, takoj za smučarskim klubom Branik, ki je glede na velik potencial tekmovalcev, svojo ekonomsko organiziranost in izjemno prednost latnega smučišča nepremagljiv. Za ta uspeh se lahko zahvalimo prizadevnemu delu trenerjev in tekmovalcev, poleg tega pa smo jim tudi v organizacijskem smislu v klubu skupaj s straši nudili zadovoljive pogoje za delo. V tej sezoni smo imeli zahvaljujoč temu dokaj uravnoteženo kvalitetno zasedbo tekmovalcev v vseh kategorijah. Na državnih prvenstvih so tako vrh še vedno krojili Špela Pretnar, Lea Dabič in Jernej Koblar, njihove naslednike pa je bilo že zaznati predvsem v mlajših kategorijah, kjer so bili Petra Svete, Timi Gašperin, Petra Presterel, Gašper Kržišnik, Urban Potočnik, Miha in Alenka Kuerner že med najboljšimi v državi.
Tekmovalno sezono 2002/2003 so zaznamovali predvsem trije dogodki. V organizacijskem smislu smo prevzeli in uspešno izvedli največji zalogaj v zgodovini kluba – pripravo in izvedbo tekmovanj v alpskem smučanju v okviru Olimpijskega festivala evropske mladine - EYOF Bled 2003. V tekmovalnem delu smo osvojili tretje mesto v skupni uvrstitvi v državi, na koncu sezone pa se je od aktivnega smučanja poslovila naša daleč najuspešnejša tekmovalka Špela Pretnar. Težko je opisati praznino, ki je nastala z njenim odhodom. Kljub temu, da je v preteklih sezonah večino časa preživela z reprezentanco in se je z našimi člani le poredko srečevala na treningih in tekmah, pa se je zaradi njene pripadnosti in vseh zaslug v klubu vseeno vedno čutila njena stalna prisotnost. Cele sezone smo jo spremljali s pomočjo televizijskih prenosov in vedeli smo, da bo na koncu sezone vedno prišla zastopat naše klubske barve na državna prvenstva.
Prihajajoča sezona 2003/2004 bo tako prva po dolgih letih, ki bo minila brez Špelinih tekmovalnih rezultatov. Dejstvo pa je , da ostaja z nami, saj si mladi smučarji in smučarke v Smučarskem klubu Bled tudi v bodoče ne morejo najti boljšega vzornika od nje. Nakazala je naporno, a uspešno pot v svetovni vrh, po kateri ji že sledijo nekatere naše članice in člani in upamo, da jim bomo s svojim delom v Smučarskem klubu Bled v čim večjo pomoč pri doseganju teh ciljev .
 

                                                                            Matjaž Završnik

KLUB V 90. LETIH

V devetdesetih letih je nov zagon kluba povzročilo novo zanimanje za smučarski šport na Bledu, takrat je v klubu pod vodstvom že izkušenega trenerja in mentorja Aleša Šmita ponovno začela delovati večja skupina cicibanov, to pa je v letu 1994 pripeljalo tudi do zamenjave in kadrovske pomladitve v vodstvu kluba.

Nova ekipa se je zagnano vrgla na delo in na začetku najprej reorganizirala klub v skladu z novo zakonodajo. Lahko ugotovimo, da smo bili eno prvih društev, ki se je organiziralo v skladu z novim Zakonom o društvih. Zaradi dobre organiziranosti in medsebojnih odnosov je klub v okolju začel pridobivati veljavo. Medtem, ko se je v preteklosti klub predvsem posvečal vzgoji tekmovalcev in mladine iz ožjega okoliša Bleda, se je v tem obdobju povečalo zanimanje za članstvo v klubu ne glede na bivališče, tako, da smo vključili v delo tudi kar nekaj tekmovalcev iz širše okolice.

Klub je bil v tistem času zelo slabo tehnično opremljen še posebej pa smo imeli slaba prevozna sredstva, dva stara in po malem že nevarna kombija. Tako je bila naša druga večja naloga posodabljanje in povečanje voznega parka. Z izdatno pomočjo staršev tekmovalcev pa tudi občine nam je to tudi uspelo. V naslednjih letih smo tako vozni park povečevali v skladu s potrebami.

Po zaslugi odličnih trenerjev, je bilo v klubu iz leta v leto več tekmovalcev, sorazmerno s tem in vloženim trudom na dobro organiziranih treningih pa so se iz leta v leto izboljševali tudi rezultati. Predvsem naj omenim tiste, ki so v klubu in pri tekmovalcih pustili najgloblje sledi. To so Mojmir Faganel, ki se je prav tedaj vrnil z dela v tujini, Aleš Šmit in Marjan Planinšek, ki so v klubu delali na začetku pravzaprav amatersko skoraj brez plačila za delo.

Zaradi večjega zanimanja za klub smo v letu 1997 iz treninga s tremi skupinami prešli na delo z ločenimi skupinami mlajših in starejših dečkov in deklic tako, smo pričeli delati v štirih skupinah.

Klub je v tem obdobju zgradil trdne temelje in pozicije s katerih se je lahko enakopravno kosal po rezultatih z najboljšimi klubi kot so Branik in Olimpija. Tako smo po skupnih rezultatih kar nekaj let v absolutni konkurenci vseh kategorij zasedali tretje mesto v državi, medtem, ko smo bili v otroški konkurenci najmanj drugi.
V tem obdobju je nekaj tekmovalcev doseglo svoje vrhunce v tekmovalni karieri. Posamezne rezultate boste v tem biltenu prebrali na posebnem mestu. Omenil bi rad le nekatere, predvsem pa Špelo Pretnar, ki je zanesljivo naša najboljša tekmovalka vseh časov. Poleg nje je prinašal klubu najboljše rezultate v absolutni konkurenci še Jernej Koblar, pa Lidija Bijol, Špela Jelenc in tudi mlajše generacije, katerih naštevanje bi bilo predolgo, vsi pa bodo našteti na spisku rezultatov.

Klub je tako kot že v prejšnjih obdobjih tudi v 90. letih redno organiziral sejme rabljene zimske opreme, kakor tudi veliko tekmovanj na vseh nivojih od katerih je najzahtevnejše vskoletno tekmovanje za Pokal Bleda. Organizacija vseh tekem, pa naj so bila to sindikalna, klubska ali na državni ravni, je bila vedno zgledna, za kar smo prejeli tudi ustrezna priznanja.

Dotaknem naj se še velikokrat omenjenega dejstva, da so se glede na rast kluba in njegove stalno večje finančne obveznosti, sredstva, ki jih je družba namenjala za delovanje kluba skoraj obratno sorazmerno zmanjševala iz leta v leto. Istočasno pa so starši tekmovalcev oziroma člani kluba v proračun prispevali iz leta v leto več tako, da je od začetnih polovico sredstev klubskega proračuna prispevek članov kluba narastel na tri četrtine, to pa je pomenilo, da marsikateri potencialni tekmovalec ni zmogel več finančnega bremena in zaradi tega prekinil tekmovalno kariero. Predvsem pa se je to pokazalo posebej pri upadanju zanimanja za včlanjevanje najmlajših oziroma cicibanov.

Za uspešno delovanje kluba v 90. letih so zaslužni tudi pokrovitelji, brez katerih bi bila situacija veliko hujša in mogoče včasih tudi brezizhodna. Kot sem že omenil je treba največjo zahvalo izreči staršem tekmovalcev, takoj za njimi pa so še Občina Bled, še posebej bi se zahvalil vsem svetnikom, članom kluba, Casino Bled, ki je močno podprl nabavo dveh kombijev in tudi drugače podpiral klub, Osnovna šola prof. J. Plemlja Bled, kakor tudi desetine drugih darovalcev, vseh sploh ni mogoče navesti, ne glede na znesek, ki so ga podarili klubu so pomembni prav vsi, kajti brez njih klub zanesljivo ne bi dosegal tako odličnih športnih niti organizacijskih rezultatov .

M. Lavrič